Pokopališče v Dolgi vasi kot prostor oživljanja judovske tradicije – Predsednik skupnosti Elie Rosen: Novoustanovljeno judovsko skupnost želim voditi kot samozavestno tradicionalno versko skupnost z jasnimi stališči – Skupnost okrepil dolgoletni glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad

Novoustanovljena verska skupnost Judovsko združenje Slovenije in Občina Lendava sta s podpisom zgodovinskega sporazuma o vrnitvi judovskega pokopališča v Dolgi vasi svojemu prvotnemu namenu napovedala dolgoročno sodelovanje tudi na področju kulturne dediščine in razvoja kulturnih dejavnosti. Celodnevno dogajanje, ki ga je napovedalo polaganje tlakovcev spomina na lokaciji nekdanjih domovanj družin Deutsch, Pollák in Nádai, je sklenil koncert Judovska duša. V Sinagogi Lendava sta nastopila glavni kantor velike sinagoge na Dunaju Shmuel Barzilai in izraelski jazzovski pianist Elias Meiri.

»Izredno sem vesel, da sva danes z gospodom Ivanom Koncutom, podžupanom Občine Lendava v funkciji župana, podpisala sporazum, o katerem sva se začela dogovarjati že s tedaj županom, zdaj poslancem državnega zbora, g. Janezom Magyarjem. Dogovor določa, da pokopališče v nadaljevanju uporablja izključno Judovsko združenje Slovenije kot pokopališče za svoje člane. Sporazum je izjemnega pomena, saj mesto Lendava tega območja s tem ne priznava le kot prostora kulturne dediščine, temveč tudi kot kraj judovske verske prakse. S tem, ko se mu po skoraj 80 letih po koncu druge svetovne vojne vrača prvotna namembnost pokopališča za Jude, pokopališče postaja edinstveno znamenje oživljanja judovske tradicije,« je ob podpisu sporazuma povedal Elie Rosen, predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov in poudaril, da bo Prekmurje eno od območij, kateremu bo skupnost posvečala še posebno pozornost.

Leta 1944 je bila Lendava za Mursko Soboto namreč sedež druge judovske skupnosti na območju današnje Slovenije. Po oskrunitvi in prodaji judovskega pokopališča v Murski Soboti je skupnostno pokopališče v Dolgi vasi zdaj edino v celoti ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji. Stalni stiki, zlasti na območju okolice Murske Sobote in Lendave, kjer še vedno živi številčnejša, a premalo prepoznana judovska populacija, so zato za Judovsko združenje Slovenije ključnega pomena.

»Do leta 1944 so v Prekmurju živele tri dobro organizirane in za pokrajino izjemno pomembne judovske skupnosti, saj so bile nosilke številnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Judovska skupnost kot tudi njene posamezne osebnosti so bile integralni del barvite in heterogene lendavske skupnosti, kjer se so se, tako kot danes in tako kot je bilo od vedno, preplete številne kulture, narodi in vere. Lendava je vse te različnosti vedno znala sprejeti in jih vpeti v svoj širok in svetovljanski značaj. Spominska pokrajina nekdanje lendavske judovske skupnosti je z današnjim dogodkom polaganja tlakovcev spomina in s podpisom sporazuma o pokopih na lendavskem judovskem pokopališču še bogatejša. Današnji podpis sporazuma je samo uvod v tesno in, verjamem, vsebinsko bogato sodelovanje, ki nadgrajuje že do sedaj plodovita prizadevanja po ohranjanju dediščine Judov v tem prostoru,« je prepričan podžupan Občine Lendava v funkciji župana Ivan Koncut.

Slovenska judovska skupnost je v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Gradec 9. novembra 2021 odprla Sinagogo Ljubljana, maja 2022 pa je Ministrstvo za kulturo Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov priznalo kot versko skupnost. Judovsko združenje Slovenije je edina judovska skupnost v Sloveniji, ki je po svojem statutu zavezana tradicionalnemu judovstvu, pri čemer je merilo za članstvo in delo judovsko versko pravo, halaka. Združenje si prizadeva za razvoj in širitev tradicionalnega življenja judovske skupnosti in za njegovo notranjo krepitev, kar med drugim vključuje redne molitve, praznovanja judovskih praznikov, verski pouk za otroke in predavanja. Poleg tega se Judovsko združenje Slovenije opredeljuje kot lasten ambasador svoje judovske kulture v nejudovskem okolju in se bori proti antisemitizmu.

»Odkar mi je bilo omogočeno aktivno sodelovanje v življenju judovske skupnosti v Sloveniji, se mi zdi ključno, da notranje okrepim judovsko življenje in skupnost vodim kot samozavestno tradicionalno versko skupnost – kot profilirano skupnost z jasnimi stališči. Ne kot kulturni klub ali folklorno društvo, ki obstaja predvsem zaradi publike in javnih sredstev. Kot skupnost, ki se ukvarja z virulentnimi vprašanji z notranjega judovskega vidika in je lahko ambasadorka svojih skrbi glede trajnostnega razvoja. Zakaj smo novembra lani odprli Sinagogo Ljubljana in letos ustanovili Judovsko združenje Slovenije? Da bi vzpostavili prostor srečevanj in druženja slovenskih Judov, prostor tradicionalnega judovstva in molitve. Prostor, kjer se lahko odvija in razvija judovsko življenje,« razloži Rosen.

Kontinuiteta in stabilnost kot posrednika tradicionalnega judovstva se izražata tudi v dejstvu, da glavni rabin skupnosti, Ariel Haddad, že več kot dvajset let opravlja svojo rabinsko dejavnost v Sloveniji in v Judovskem združenju Slovenije vidi poroka za najboljše nadaljevanje svojega dela. Kot edina judovska skupnost v Sloveniji ima Judovsko združenje Slovenije poleg rabina z dolgoletnimi izkušnjami v Sloveniji tudi sinagogo in pokopališče – vse temeljne stebre judovske skupnosti.