novice

MOL OB JUDOVSKEM PRAZNIKU HANUKA ZAVRNIL UMESTITEV SVEČNIKA HANUKIJA V UMETNIŠKI PERFORMANS

20. december 2022

Ljubljana, 20. december 2022 – Z včerajšnjo odločbo je Mestna občina Ljubljana (MOL) preprečila vključitev svečnika hanukija v za danes načrtovanem umetniškem performansu pred Galerijo Kresija na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Elie Rosen se ob tem sprašuje, ali je lahko osnovna pravica do umetniške svobode okrnjena z osebno samovoljo in kako lahko posamezna oseba odloča o tekmovalnosti med različnimi judovskimi organizacijami.

Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov in Judovska skupnost Gradec na čelu s predsednikom skupnosti Eliejem Rosnom sta se oktobra odločili, da z dobrimi 15 tisoč evri finančno podpreta poseben umetniški performans Matica Velerja, ki si ga je slovenski umetnik kot spremljajočo aktivnost zamislil v okviru razstave Čudež hanuke v Galeriji Kresija in ki je bil prvič predstavljen januarja letos v graški sinagogi v Avstriji. Plesalec bi koreografijo odplesal ob spremljavi 5. Mahlerjeve simfonije, kot umetniški rekvizit je bil na odru predviden svečnik hanukija, ki je bil navdih za celoten projekt in tako ključen element.

Elie Rosen: »»Nerazumljivo mi je, kako ob velikanskem šotoru na Pogačarjevem trgu, ki ves mesec zakriva Plečnikove arkade, dva metra visok svečnik eno popoldne posega v prostor do te mere, da se ga prepove.« Foto Žiga Intihar

Umetnik je za izvedbo spremljevalnega dogodka pridobil predhodno dovoljenje MOL, glede vseh rekvizitov in o podrobnostih samega dogodka so se vpletene strani, tj. predstavnik Judovskega združenja Slovenije, umetnik in predstavnici Galerije Kresije, ki je v upravljanju MOL Oddelka za kulturo, dogovorili na skupnem sestanku. Projekt je bil pod vprašajem od trenutka, ko je bila o nameri obveščena Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo, ki da ne soglaša »z vključevanjem vse več elementov in z večjimi intervencijami v javni prostor«.

Da bi se zadostilo formalnostim, je bila vložena dopolnitev vloge za izvedbo 15-minutnega performansa, s popisom vseh rekvizitov na odru, ki jo je Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet na podlagi mnenja Oddelka za kulturo zavrnil z odločbo brez kakršne koli argumentirane obrazložitve, zakaj in kako so dodatni elementi sporni. Ob tem velja poudariti, da je (poleg manjšega podesta) edini za performans nujen »dodaten« element, na katerega se je dopolnitev nanašala – svečnik hanukija.

»Nerazumljivo mi je, kako ob velikanskem šotoru na Pogačarjevem trgu, ki ves mesec zakriva Plečnikove arkade, dva metra visok svečnik eno popoldne posega v prostor do te mere, da se ga prepove. In čeprav so pristojni organi prvotno dovoljenje izdali v enem dnevu, je umetnik na odločitev glede dopolnitve čakal en mesec: zavrnitev dopolnitve vloge mu je bil namreč poslana en dan pred načrtovanim dogodkom. Naključje? Verjetno komajda. Po mojem mnenju ne gre le za nedopusten poseg v umetniško svobodo samega umetnika, ampak se – glede na to, da Oddelek za kulturo ponovno ni predložil nikakršnih utemeljenih razlogov za zavrnitev dopolnitve vloge – poraja dvom o nepristranskost odločanja. Hkrati z začetkom naznanjanja dogodka smo namreč izvedeli, da je za isti dan, ob isti uri, predvideno tudi – skupaj s prižiganjem velikega svečnika – praznovanje hanuke Liberalne judovske skupnosti, katere predsednik je Robert Waltl, in sicer pred sinagogo na Križevniški ulici. Če pomislite, da je bila vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič na odprtju sinagoge na Križevniški ulici, kjer imata prostore tudi Mini teater in Judovski kulturni center, čigar kulturne projekte MOL redno sofinancira, pa tudi sicer se Demšičeva nemalokrat udeležuje tamkajšnjih dogodkov, se zdi, da gre za samovoljno in subjektivno ter nestrokovno odločitev posameznika, za katero stoji favoriziranje druge ljubljanske judovske skupnosti, s katero je omenjena oseba v prijateljskih odnosih. Toda, ali je mogoče, da se javni denar in spodbujanje kulture obravnava, kot da gre za sinekuro? Je lahko osnovna pravica do umetniške svobode okrnjena z osebno samovoljo? In ali je mogoče, da si lahko Nejudinja domišlja, da lahko odloča o tekmovalnosti judovskih organizacij?« se sprašuje predsednik Judovskega združenja Slovenije Rosen.

Judovsko združenje Slovenije je edina judovska skupnost v Sloveniji, ki je po svojem statutu zavezana tradicionalnemu judovstvu, pri čemer je merilo za članstvo in delo judovsko versko pravo, halaka. Kot edina judovska skupnost v Sloveniji ima Judovsko združenje Slovenije poleg rabina z dolgoletnimi izkušnjami v Sloveniji, Ariela Haddada, tudi sinagogo in pokopališče – vse temeljne stebre judovske skupnosti, torej.

Foto Ouriel Morgensztern

Razstava Čudež hanuke je v ljubljanski Galeriji Kresija na ogled do 8. januarja 2023.